Nikoli ne bo pozabil njegovega prestrašenega pogleda, s katerim je buljil v mrtveca z otečenim, globoko iz ust izplazenim jezikom. Sam je splezal na drevo, da bi prerezal debelo vrv, njega, vajenca, pa je poslal po zložljivih lestvah, postavljenimi prav pod mrtvecem, da ga bo pridržal. Ukazal mu je, da ga prime malo pod pasom, čeprav mrtvec še ni bil trd in je vedel, kaj se bo zgodilo, toda krst je krst.