V vojašnici so ga častniki, slabe volje zaradi ukaza o nenehni pripravljenosti, vsak dan maltretirali, zakaj za pot porabi toliko časa, vendar so na koncu le popustili, saj so vedeli, da hitreje pač ne more priti. Le jezo so morali nad nekom stresti... Ker je veliko dežural poleg telefona, je skoraj vsak dan poklical domov in z dogodki je bil bolj ali manj seznanjen.