Načelnik je še vedno mrko gledal izpod čela, a je sprejel ponujeno roko in popustil pod težo argumentov. Če ga poročnik ne bi rešil, bi se načelnik iz zadrege najverjetneje potegnil s pištolo, s katero bi poskusil nagnati prostovoljce tudi v smrt, če bi bilo potrebno, je nenadoma spoznal in stopil za korak iz vrste, ko so iskali prostovoljce, ki bi se vrnili na položaj, ukazali morebitnim še vojskujočim se umik in pobrali odvrženo orožje. Javila sta se še dva desetarja.