V tisočinki sekunde, med padanjem, se mu je v odvrtelo toliko prizorov iz njegove bližnje in daljne preteklosti, da je že v istem trenutku spoznal, da to ni možno; vse življenje v pol sekunde. Ritnice mu je tako močno stisnilo skupaj, da niti šivanke ne bi mogel potisniti noter. V tako kozmičnem strahu, kot ga še nikoli ni doživel in kot ga, v to je bil prepričan, tudi nikoli več ne bo, če le preživi, se je podal v blazen dir za ostalimi in se ustavil šele na njihovem prvem rezervnem položaju na Krušnem vrhu.