Gledal je drugam, ampak njega je vseeno oblil mrtvaški pot. Ko je z neznanskim hrupom prebrisal morda dvajset metrov levo od njega na višini kakih tridesetih metrov, je bil sunek vetra tako močan, da ga je zabrisalo po tleh. V tisočinki sekunde, med padanjem, se mu je v odvrtelo toliko prizorov iz njegove bližnje in daljne preteklosti, da je že v istem trenutku spoznal, da to ni možno; vse življenje v pol sekunde.