Potrudil se je na vso moč, da bi si na obraz nadel nekaj zaigrane ravnodušnosti, miru, ampak vedel je, da še nekaj časa ne bo mogel zbrisati sledov groze, ki jo je preživel; napetost je popustila, mišice niso bile več tako trde, spodnja ustnica se mu je povesila, da bi ublažil bolečino v čeljustih. Na obrazu se mu je na široko zarisal izraz zadovoljstva, ki ga je poskušal na vse pretege skriti, ko pa so mu nekateri nasmešek vrnili, se je zasmejal. Sproščeno.