Spoznal je moža tukaj, drugega tam, nekatere je celo ogovoril in je bil presenečen, da je poveljnik poznal toliko vojakov, ko pa z njimi sploh nikoli ni prišel v neposreden stik. Opazoval je njegov pogled, ki se ni zaustavil niti za hip, ko je po spominu hlastno iskal imena in naenkrat se je zavedel, da je njegov poveljnik kot vojskovodja, ki hrabri svoje može pred bojem. Pri slehernem vojaku je namreč vsaj za hip vzbudil občutek, da gleda samo njega ali govori samo njemu in celo on je nezavedno dvignil ramena in se izprsil, ko je s pogledom preletel prek njega.