Ugotovil je, da se je njegov prijatelj v zelo kratkem času, kar traja boj, zelo spremenil. Nekaj zanesljivega je bilo na njem, nekaj, na kar si se lahko oprl. On bi tekel po ranjenca, a ne zato, ker drugi gledajo; vajen ga je bil gledati povsem drugačnega, otročjega, iz neizkušenosti predrznega pa trmastega, prepotentnega in le z navideznim pogumom.