je taval med vojaki in častniki, ki naenkrat niso bili več tako vzvišeni in so ga gledali z nekakim pomilovanjem, ter pri tem izvedel, da je prva skupina krenila proti Ormožu, druga proti Čakovcu; nihče pa ničesar ni vedel povedati o nalogah, ki naj bi jih enote opravile. Čez čas se je umaknil v kantino , ki je bila skoraj prazna in se predal mislim. Koliko je bilo znamenj, da se pripravlja nekaj resnega, je pomislil ogorčeno, jezen sam nase, ker še vedno ni hotel verjeti, da res kaj bo, da res nekaj je.