Potem je počilo. Vojak se je kot mokra cunja sesedel v notranjost vozila, Sero pa je nekajkrat s čelom butnil ob trdo zemljo; nikoli se ne bo vrnil domov, sam pa nikoli ne mogel pozabiti vojakovega izraza, ko ga je zadelo - le presenečenje se je zrcalilo na mladem obrazu, ki se je že v naslednji stotinki sekunde preobrazilo v razočaranje, potem pa se sprostilo v spokojni mir... Nekdo na njegovi desni je zmagoslavno zavpil.