V rokah je držal ključ, ki je odpiral zadnjo ključavnico pred vrati vseh življenjskih skrivnosti in ga izgubil. V njegovem glasu se je čutil obup, tako zelo se je trudil in šele, ko je presenečeno zaznal Kumra, ki ga je resno gledal, se je ovedel, da je govoril glasno. Besede, ki jih je hotel le misliti sam pri sebi, je polglasno izgovarjal.