Za hip ga je spet prijelo, da bi se pognal v divji tek, a se je obrzdal in si ukazal, naj miruje - izbral si je položaj, kjer ga naboji streljajočih vojakov niso mogli doseči in je bil še najbolj varen, če je miroval. Noge so mu še vedno odrekale poslušnost, panika pa ga je počasi zapuščala, kajti proti njej se je boril z razumom, zdravo pametjo. Skušal se je prepričati, da iz boja ne bo zbežal v nobenem primeru.