Pa hudič svojih rogov še niti dobro pokazal ni, je pomislil, a se ni slepil: izraz na obrazih iz boja bežečih ljudi mu je dal vedeti, da ga zagotovo niti s konji ne bi zadržali na mestu in preprečili, da se jim pridruži, če bi ga le noge ubogale. Še dobro, bo vsaj spoznal hudiča in morda bo potem bežal hitreje od vseh in bo celo prvi v mestu... Za hip ga je spet prijelo, da bi se pognal v divji tek, a se je obrzdal in si ukazal, naj miruje - izbral si je položaj, kjer ga naboji streljajočih vojakov niso mogli doseči in je bil še najbolj varen, če je miroval.