Na svoji desni je videl skupino kakih petindvajsetih teritorialcev, ki so kot brez glave bežali v dolino in si obljubil, da nikoli v življenju, če preživi, ne bo pozabil izraza na njihovih obrazih - prvič sploh je s svojimi očmi videl, kako strah iznakazi človeški obraz, in se nenadoma vprašal, ali je podoben njim. Zaznamovale so jih strašne poteze; federalci so se prešerno podpisovali prek njihovih obrazov, bledih lic in gorečih oči, ki so žareli v eni sami, blazni želji - proč, proč, čim hitreje proč! To ni bil beg, niti dezerterstvo, to je bil plaz, stampedo, ki je grozil odnesti s sabo drevje in ljudi.