Nepopisna, blazna zmeda, konec sveta. Nekdo je panično skočil pokonci, se zavrtel v pirueto, kot bi ga zadela krogla, se v grozljivem, globoko spoštljivem priklonu zgrudil na obraz, prekobalil na hrbet, dvignil roke z avtomatsko puško v prošnjo proti nebu in pritisnil sprožilec. je opazoval njegov maski podoben obraz zamazan z zemljo in zdelo se mu je, da se je v nekaj kratkih sekundah postaral za cela leta, da so se mu gube poglobile v pravcate brazde.