Teritorialci so se do solz nasmejali in potem kar nekako verjeli vestički v jutranjem časopisu, ki je opisovala dva dezerterja iz tankovske enote, ki sta v vasi Jesenice pri Brežicah pobegnila, preplavala lokalno rečico in se na drugem bregu v nemškem jeziku vdala slovenskim vojakom, misleč, da sta v Avstriji. Eden od njiju je imel namreč v Avstriji strica in si je zapomnil, da so, ko so se peljali k njemu na obisk, potovali prek Jesenic in prek mostu, preden so prestopili mejo... Ko so jim prinesli nekaj radijskih postaj in je poveljnik bataljona dobil stalno telefonsko zvezo, so se stvari vsaj na operativni ravni rahlo izboljšale; z zadovoljstvom se je zazrl v podčastnika pri zvezah, pa ne zato, ker bi bil ta dober vojak, ali kaj.