Zvečer je na prošnjo generala - ha, ni si mogel kaj, da se ne bi posmehnil njegovemu meteorskemu napredovanju - poklical v letalski korpus in jim prenesel Slaparjevo prošnjo, naj med ceremonijo pred skupščino ne bi leteli, vendar jim ukazati ni niti mogel niti hotel. Poveljnik mu je načeloma obljubil, da ne bodo provocirali, toda ko je zvečer letalo preletelo Ljubljano, je vedel, da je pač prišel ukaz, ki so ga morali izvršiti. Okoli dveh zjutraj je tudi pri njem pozvonil telefon; prejel je ukaz, da naj oklepni bataljon z Vrhnike premesti na letališče Brnik.