Od kolone jih je ločilo le kakih sto metrov zračne črte. Polegli so v naraven jarek, ki je nudil dovolj kritja. Kar nekaj časa so intenzivno opazovali ujeto kolono in odziv vojakov, ko so spoznali, da so ponovno padli v past; bili so navidezno mirni, le tu in tam so se oklepniki premaknili za kakšen meter ter obračali topovske cevi.