Nekaj civilistov se je odločilo, da se bodo šli pogajat z JLA. Kapetan, ves prepoten in neurejen, jim je s prvega BOV‐a, potem ko jih je poslušal, odvrnil, da jim ne more pomagati, da je tudi vojska kot oni le potnik na dolenjki in jih pozval, naj protestirajo pri. Niso opazili premetenega, zlobnega nasmeška, ki mu je zaigral na obrazu, niti niso videli kolone, ki se je vila iz novomeške strani in je bila še daljša kot ljubljanska; cesta je bila neprehodno zamašena.