Bil je zelo neodločen, vendar ni imel nikakršnih pomislekov; le celote ni poznal, kar ga je, bolj ali manj, jezilo, frustriralo. Bil je poveljnik ljubljanskega korpusa, vendar so v ljubljanskem štabu izpolnjevali le naloge, določene z letnimi načrti, vse, kar je bilo zunaj tega - in zunaj tega je bilo ob osamosvojitvi Slovenije praktično prav vse! - pa se je dogajalo v poveljstvu petega armadnega območja v Zagrebu, kamor so dodelili tudi Slovenijo. Dvotirnost, nič drugega ni to, je skoraj zaklel in se spet zatopil v zemljevid.