Skozi žico sta si podala roki in preden je odšel, mu je častnik dal besedo, da bo pazil na njegovega sina kot na svojega. Vrnil se je v Novo mesto, a je že v Škofljici ustavil vozilo; skoraj deset minut se je boril sam s sabo, ali naj se vrne ali ne, potem pa s težkim srcem odšel domov. Zaupal je sinovi presoji, konec koncev je bil že mož.