Pomanjkanje zaupanja v lastno sposobnost, da prelisiči nasprotnika, je bilo namreč isto kot pomanjkanje živcev, poguma - živčen, bojazljiv človek pa dela napake, ki ga v njegovem primeru lahko stanejo tudi glave. Bilo pa je še nekaj, česar si sam ni mogel pojasniti, ker je ravnal bolj po prirojenem nagonu kot po premisleku, in to je bilo življenjsko vprašanje: kako je lahko vedel, da bodo zmagali, saj če odšteje eno barikado - ha, barikado, prav lahko se je zgodilo, da je pijani železničar enostavno pozabil kompozicijo na prehodu! - in nekaj mrkogledih kmetov, ni vedel niti to, ali se bodo sploh borili. Ni vedel, kako ve, vedel je le, da to zagotovo ve...