Ampak, ko je še enkrat preletel po njihovih obrazih, si je premislil in zadušil izbruh; od silnega napora in premagovanja so mu v oči stopile solze. Jezno se je obrnil na petah, zamomljal, da lahko ostane, da pa bo njegovo orožje dal komandirju in ga bo dobil, ko se bo streznil. Kar odneslo ga je proč...