Kapetanu so se na krtačko postriženi lasje postavili pokonci, kot bi ga priklopili na elektriko in kradoma je pogledal proti nasprotniku v dolino; nekaj vojakov jih je brez zanimanja gledalo. Zardel je, kot da bi ga pri opravljanju velike potrebe za grmom odkrile majhne deklice, žila na senceh mu je spet divje izstopila. Ampak, ko je še enkrat preletel po njihovih obrazih, si je premislil in zadušil izbruh; od silnega napora in premagovanja so mu v oči stopile solze.