V veliki sobi, nekje v prostorih slovenske skupščine, je bilo v sredini v obliki kvadrata zloženih skupaj približno deset pisalnih miz, za njimi pa je sedela večja skupina ljudi za zvezo in poveljevanje. Na prvi pogled se je videlo, da je prostor urejen na hitro, improvizirano, da ne služi udobju, toda prav tako se je tudi videlo, da je več kot dovolj funkcionalen. Na zidu je visela velika markirna tabla, na kateri sta dva operativca označevala položaje različnih vojaških enot, o katerih sta podatke dobivala nepretrgoma in so se iz minute v minuto spreminjali.