nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Zvenenje v glavi, poved v sobesedilu:
Noro dobro je bilo tudi to, da mi je nekdo tako trapasto zaupal, in še bolj noro dobro, da sem tudi jaz zaupal njej, čeprav sem se učil od dne, ko sem pogledal na svet, od tiste ure naprej sem vedel: nikoli nikomur ničesar ne zaupaj. Njej sem zaupal, čeprav je nosila v tistem medeninastem bistroju kratko krilo, vsekakor prekratko, čeprav so za tistim kar naprej viseli neki tipi, ki so se previdno umaknili, kadar sem jaz sedel tja. In samo enkrat je neki plešasti in rdečelični tip rekel nekaj o njenih ali riti in samo enkrat sem ga pogledal, da mu je še več rdečice bušnilo v rdeča lica in gor do pleše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani