nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Zvenenje v glavi, poved v sobesedilu:
Soba je bila prazna, nekoliko razbita, a prazna, zakaj vsi njeni stanovalci so takoj po začetku vstaje sklenili, da se bojo preselili kamorkoli, samo da ne ostanejo tam, kjer so morali preživljati svojo kazen, šteti dneve, poslušati prekleti zvonec zjutraj in zvečer, poslušati, kako pade zapah ob desetih zvečer, odhajajoče paznikove korake po hodniku, daljno zaklepanje vrat hodnika, glasove nočnih svobodnih živali iz bližnjega gozda.
Človek se v zaporu navadi preciznega obujanja spominov, kakšno noč lahko živi od enega samega detajla. Morskega obzorja, sobe v Odesi, načina, kako Leonca zapisuje stavek v svojo knjigo modrosti,kako je sklonjena nad mizo, kako ji skozi pramen las seva svetloba odprte žarnice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani