nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Zgodba o očesih, poved v sobesedilu:
In k njegovim nekoč prožnim, danes že nekoliko otrdelim očem roke primaknejo stekleno površino kozarca, v katerem sta krogli, ki se premikata po raztopini. Krogli potem splavata na dno, včasih se postavita druga poleg druge in tiho in negibno zreta v človeka, ki izkusi, da je v njiju ljubezen in znanje in še veliko več, saj zmeraj, kadar se to zgodi, reče: Ko gledaš v te oči, vidiš vse lepote in skrivnosti sveta.
Pravijo, da pogosto gleda vanju, potem kozarec pospravi v torbo in ga z avtom odpelje kakšno uro daleč v varno temo depozitne skrinje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani