nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Zalezovanje človeka, poved v sobesedilu:
Njegov obraz je bil obsijan z zeleno modro neonsko svetlobo z ulice in Kostrin je videl, da se mu nalahno pregibajo ustnice, kakor da se z nekom neslišno pogovarja. To ni bil strogi obraz tistega Okrožnega, pred katerim je nekoč vsakdo pogledal v tla, še Črni, to niso bile njegove svetle, stroge, vendar neznansko dobre, očetovske oči, ki so mu spodbudno kimale izza luči v tisti pisarni enainpetdesetega. Poleg njega je sedel človek z bledim obrazom in odsotnim pogledom, oblivala ga je zeleno modra neonska svetloba z ulice, neslišno je premikal ustnice in s koščenimi, starčevskimi rokami oklepal težek vojaški daljnogled.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani