nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Brez odgovora je ostala, z vso svojo zlatnino in smradom je sedela tukaj in bolščala skozme, z ustnami trdno stisnjenimi, tak zamrl nasmeh, obrvi privzdignjene, ob nosu dve gubi, pogled pa naravnost skozme in nazaj na steno. V tisti grozni votlini tam spodaj med nogama pa se ji je pretakala vsa prejšnja noč, v tisti strašni mesnati luknji ji je klokotalo za polno dlan sperme, vso strašno in vročo noč je imela tam notri, tuljenje sirene in razbijanje po vratih. Okrog gomoljastega klitorisa, cevaste vagine, materničnega vratu, jajcevodov, jajčnikov, po sramnih ustnicah, po kolenih in dlakah, po prsih in prstih in laseh in očeh in pogledu in besedah in kretnjah, povsod, povsod je bila polna teže kosmatega in potnega južnjaka,ki jo je vso dolgo noč tlačila med perilom, med ogorki na tleh, med lužami v kopalnici, jo pretlačila in pregnetla in obrizgala, da je potem z vso dolgo nočjo in vsem smradom sedela poleg mene v umazani kavarni s črnimi deskami za
tla, za pod, za zemeljsko skorjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani