nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Dolgo je gledala skozme z zlatastim odsevom jutranjega sonca na očalih, z zlatimi lasmi po ramenih in s silnim smradom, ki ga je širila okrog sebe, okrog naju, mize: po vsej umazani kavarni in skozi okna je šel njen spermasti smrad. Brez odgovora je ostala, z vso svojo zlatnino in smradom je sedela tukaj in bolščala skozme, z ustnami trdno stisnjenimi, tak zamrl nasmeh, obrvi privzdignjene, ob nosu dve gubi, pogled pa naravnost skozme in nazaj na steno. V tisti grozni votlini tam spodaj med nogama pa se ji je pretakala vsa prejšnja noč, v tisti strašni mesnati luknji ji je klokotalo za polno dlan sperme, vso strašno in vročo noč je imela tam notri, tuljenje sirene in razbijanje po vratih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani