nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Razmakniti bi bilo treba vso težo teh sanj na vse strani, razmakniti zemljo in noč in reko, ki teče tam spodaj, in stisko in strah v prsih. Plamen, ki bi segel od zemlje do neba, bi neskončno vztrajanje tega črnega trenutka razmaknil v vse čase in prostore, ko bi se njen zvok premaknil tudi tu zgoraj med hribi in se izgubil v prasketanju svetlobe. Roke so segale v žep in brskale za vžigalicami, ko sem slišal spodaj šumenje katere si že bodi reke, ko sem slišal tisti ropot po vratih, tisto klicanje, ko sem si želel samo tega, da bi vstal in tekel, ko se je spodaj oglasila sirena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani