nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Zadaj iz prostora pa nenadoma tak glas, takšno hrapanje, tik pred smehom, tik pred hrecanjem izbruhne v silen in dolg in nalezljiv smeh. na postelji, samo glava in roke gledajo ven, droben obraz in suhljate roke, v temi pa je vse skupaj čisto enako ko opoldne v betonskiškatli spodaj, spodaj v zasilni mrliški veži, ko glava in roke tiste detečje starčevske prikazni, le hrecanje traja in traja, dokler zares ne preide v zelo visok ton in čisto falzetni smeh. Nekaj se zgane v trebuhu ali kje, v pleksusu nekje, in roke pograbijo tisti starčevski Nušin obraz in ga treskajo ob blazino, ob posteljno stranico, za vrat in za glavo grabijo, dokler tisti smeh v ne poneha in se zlagoma spremeni v težko dihanje, izbuljene, začudene oči in težko dihanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani