nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Druga roka se še zmeraj kot pajek sprehaja med vsemi predmeti na mizi, potem seže nekam k očem, skozi usta pa zopet začne teči tista mračna reka.
Čas je, da naša zastava visoko zaplapola in zasveti svetloba, da strgamo verige, ker je opuščena ta dežela in domove zapuščajo, mi pa se bomo opasali za boj, ko zliva mrzlo vinsko pijačo skozi rdeče ustne, ker tega sranja, te nečistosti, to mesto nečistnica, mi znova in preporod, ker naši knezi so uporniki in tovariši tatov, vsak od njih ljubi darila in hodi za podkupnino, siroti ne sodijo pravice in vdove, matere moje domovine, pravda ne prihaja od njih, ko mu vse telo trepeta v neznanem ognju. Zdaj grem spat, rečem, ne morem več, v glavi mi, rečem, in res mi čudna toplota pritiska tam zgorajnad tilnikom, da vstanem in rečem, stečem in dvakrat obrnem ključ.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani