nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Skok z Liburnije, poved v sobesedilu:
Sedel je na rob, se z rokami oklenil kovinskega podstavka in zdrsnil ob robu proti naglo približajoči se, vse večji, vse bolj boleči morski gladini.
Nobenih tal ni bilo pod nogami, nikjer nobenega oprijema več, letel je skozi prostor, skozi razkrojeno in voljno zračno snov. Oblakasta kupola neba in črnomodra gladina morja sta bili zasukani in združeni, zdaj je bilo nebo spodaj, zdaj ga je nekam neslo in zagrinjalo, zdaj se je nekaj v prsih stopnjevalo, zdaj je bilo srce ujeto v lastno drhtenje, ki je bilo hkrati drhtenje zraka, skozi katerega je letel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani