nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Skok z Liburnije, poved v sobesedilu:
Včasih, ko je stal na stolpu ob bazenu, na skali ob morju, ko je drobno fantovsko trepetajoče telo, splašena drhteča dušica hotela dokazati prijateljem, da si upa, da si zares upa, takrat je štel, štel je do tri, potem je vselej skočil; ko je začel šteti, je vedel, da bo skočil, čeprav je vedel, da bodo v zraku blazni trenutki odsotnosti med letom, da bo spodaj nemara ob udarcu ob gladino zabolelo. A zdaj je bilo drugače, vse je bilo isto, a vendar drugače. Zdaj je šlo za to, da se namesto v morje požene v srce, v svoje in njeno srce, v tisto srce, iz katerega vse izvira in v katerem vse zadobi svoj smisel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani