nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Severni sij, poved v sobesedilu:
Nenadoma mi je bilo vse kot na dlani. Zakaj jo spravljajo v nenavadno vznemirjenje tiste zgodbe o drugačnih ženskah, zakaj se nama je zgodilo vse skupaj v tisti prazni sobi, na žimnicah brez rjuhe, v tistem vlažnem prostoru, zakaj sva se poljubljala tam ob drevesu, kjer bi naju lahko vsakdo vsak hip in flagranti dobil in razkril, zakaj ti njeni prihodi in njena molčanja, zakaj nesramni izbruhi do vrlega Bussolina, zakaj njeno dvodnevno skrivnostno izginotje. Ona je vse to, ona ima čudno nagnjenje do teh skrivnostnih ženskih usod, ona bi bila rada dekle s fenomenalnimi možgani, amazonka med divjaki, ona bi bila rada C. z neverjetnimi medialnimi sposobnostmi, ona bi bila žena, ki ji moli iz obraza šop dlak in jo potem proučujejo pariški antropologi, ona bi rada doživela brnsko senzančno romanco, skrivnostno obsedenost mlade Rosette; vse na svetu bi dala, ko bi mogla biti Farczardi, Madžarka, ki se je prebudila kot španska kmetica Alvarez; vse bi bila moja draga, samo to ne bi hotela
biti, kar je.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani