nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Sanje Vilija Finka, poved v sobesedilu:
- Kar lepo jo razreži, reče Djaur in si pomane roke in jih vtakne v žep, pa ga gleda in molči, kerzdaj ve, da je rekel ja, tako zanesljivo je rekel ja, kot zdaj stoji tukaj, in tako zatrdno je rekel, da tega sploh več ne more potegniti nazaj, tega ja, kar ostalo bo, čeprav mogoče sploh ni hotel reči, ampak bo zdaj kar ostalo, čeprav do konca sveta, čeprav bo zaradi tega prekletega ja, ki ga morda sploh ni hotel izgovoriti in ki ga, tako rekoč sploh izgovoril ni, pa ga je vendar izgovoril, ribal arestantske hodnike tako dolgo, kot bojo pač pisuni s svetlimi špegli odločili, da jih naj.
Djaur pa še enkrat pokima, stegne roko h kapi, ki je ni, ter tlesne s prsti obeh rok, v redu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani