nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Sanje Vilija Finka, poved v sobesedilu:
Le opna, razpeta čez votlino lobanje, se na obeh straneh nežno, v mirnem ritmu napihuje kot žabja golša, medtem ko žar rdeče svetlobe za čelom lahno ugaša. Ždi, v kotu temne sobe ždi na tleh s steklenico konjaka med koleni in zdaj je že tako, da nič več ne ve, ali je jutro ali večer, ali dan ali noč, ali spi ali bedi, ali je ali ga ni. A ve, to zanesljivo ve: brstišče celic v telesu se blagodejno umirja, ves kozmični prostor pojema v gluhoto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani