nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
In potem bi bilo natančno tako, Antón bi bil kot žalujoče ženske v teh krajih, ki silovito tulijo in si pulijo lase, kadar žalujejo za umrlimi. Mirno in previdno je pobral čepico, otresel sneg z nje in si jo čisto nalahno položil na glavo. Potem se je nagnil naprej, prednji del života je naslonil na kolena in Antón je pogledal mimo prijatelja, ki si je še zmerom dal opravka s škornji, nekje mimo Johanove glave je zrl proti reki; v območju vidnega pa je bilo Johanovo uho, sneg in reka tam v daljavi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani