nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Antón je čutil, kako stopa v luknje, ki jih pušča za seboj, čutil pa je tudi, kako mu zre v hrbet. Natančno je čutil, da mu zre v hrbet nepremično, kakor prej predse v sneg; oči mu prav nič ne poplesujejo kakor poprej njemu, gor in dol po hrbtu, pa glavi in naokrog po planjavi. Ne, je buljil povsem nepremično.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani