nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Antón se je tokrat menda prvič tega dne ozrl okoli sebe z namenom, da bi tudi kaj videl, da bi mu ostalo kaj v spominu, saj je navsezadnje v kraju, ki mu bo prav zagotovo ostal v spominu in kakšno podrobnost si je potrebno tudi zavestno vtisniti v spomin. Tisto, kar ti ostane, kar tako, mimogrede, je zamrmral Antón, se pozneje pokaže vse skrivljeno, čudno popačeno; nič ni mogoče pravega razbrati, nobene natančne predstave si ne moreš priklicati pred oči.
Hiše na levi in desni so bile pravzaprav majhne, pritlikave zgradbe, s svetlimi pročelji in svetlimi, visokimi plotovi, ki so se raztezali od ene do druge.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani