nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Skušal je teči, toda to je bilo bržkone nemogoče, ne samo zavoljo prečute noči, ne samo zavoljo pritiska na senceh in v prsih, ne samo zavoljo čudnega strahu, ki se ga je zopet polaščal, tudi zaradi visokega snega, čevljev, težke obleke, okornega telesa, tudi zaradi puške, obešene čez ramo, ni mogel pohiteti. Kajti noge so se mu pogrezale do kolen v sneg, telo ga je vleklo k tlom, hiše so težile skupaj in navzdol. Toda to je vendar široka ulica, je rekel, to je vendar neskončna planjava, tukaj je mogoče teči in poskakovati, po takšni pokrajini je vselej mogoče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani