nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Pa jih je gotovo kdaj, babe brezzobe, kdo zasledoval, pa je kdaj kdo s potnimi rokami segal po njihovih belih, debelih telesih, po sluzastih bedrih in trebuhih. Nobena molitev vas sedaj ne obsije tako svečano, nobena tihotna in hladna cerkev vas ne napolni s takim visokim čustvom, kakor so vas nekoč po žganju smrdeča usta, kakor so vas nekoč okorna in težka moška kmečka obuvala ob vaših posteljah. Ne, življenje ni tako zgledno razvrščeno, kakor kaže njihova molčečnost, ne, nemir njihovih rok jih izdaja, to je skrita namera, pravim, to je skrita namera, svoj začetek ima nekje drugje, in sploh, pravim, temelji sveta, pravim, temelji sveta, ki ga čutim, razpadajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani