nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Razumljivo je, da je bil mir, ki je visel v zraku, le navidezen, da je volkovo tuljenje, ki so mu vsi posvečali tolikšno pozornost, pozabljajoč na samega sebe, le slepilo in pesek v oči, kajti kaj resnično novega in pomembnega v prostor zagotovo ni vnašalo. Prsti na roki, ki so se pričeli prav nalahno premikati, so, oznanjujoč napetost in neučakanost, samo potrjevali občutek negotovosti in slutnjo nekakšnega neznanega, nespoznanega strahu. Oči pijanega moža so se razprle in se začudeno na široko zazrle v tekanje in kričanje okrog njega, na volkodlakovo tuljenje, v krvosesovo zabuhlo, velikansko rdečo glavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani