nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Glej kak' čas beži, / kam se mu mudi, / leto za letom gre.
Usta se odpirajo in kažejo zanemarjene zobe, hripavi glasovi prihajajo skoznje, tam nekje iz grla, iz temne notranjosti prihajajo svetli glasovi, hripavi, neubrani, toda svetli.
Seveda pa se bo nekoč, prej ali slej, razkrilo pozornemu opazovalcu (ki se bo prepustil razpoloženju, kakršno ponuja kvintet; to je predpogoj), da je ta skrivnostni kvintet v resnici skušal povezati zvoke v oblike ali pa še tega ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani