nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Ko sva se ustavila na nekakšni terasi, sva gledala navzdol na mesto in reči je treba, da se nama je zazdelo lepo. Vse skupaj je bilo nekakšno vznemirjeno besedičenje, s katerim si seveda nisva mogla veliko pomagati. Roke je pregibala v komolcih, nekajkrat pa se je prijela tudi za zapestja, kakor da bi jo zeblo in vedno, kadar jo zebe, si drgne zapestje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani