nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Spravljivi in lahkotni, kakršni sta bili, sta potem nenadoma, v trenutku, ko sem to najmanj pričakoval, postali nasilni, zakrilili sta po zraku, segli v lase, čudne in tuje oblike sta dolbli v zrak, grozili sta mi, neodložno zahtevali, naj vse raziščem na novo, naj z drugačnimi in globljimi očmi (pač v skladu s svojim tedanjim položajem) pregledam, pretehtam in na novo določim, kar je bilo za menoj. Omamno me je vleklo v razmišljanje in spominjanje, pa sem se trudil, da se to ne bi zgodilo, z vsemi močmi sem se upiral tej omami, tej pohoti, ki me je grozila znova zmamiti v bolečine in strasti. Nemoč, ki se me je polotila v takih trenutkih, je bila tako silna, tako vseobsegajoča, da sem čez čas vselej moral vstati in z rokami prijeti za rešetke, premakniti stol, popraviti odejo, pljuniti ali početi karkoli drugega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani