nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Samo roke, ki držijo prazno steklenico, zobje, ki stiskajo cigareto, pljuča, ki čutijo težak in gost dim, noge, ki se premikajo po pločniku. Trenutek pristnega, pravega, polnega čutenja, ki te ne spominja, ki te pač ne more spominjati na čas, polzeč med prsti, kakor v tisti peščeni uri. V tisti klepsidri ni videti peska, nič se ne pretaka, nič ne odteka, nič ne polzi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani