nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Težko je reči, kateri so in kakšni so, prihajajo in odhajajo, kakor podobe tega jutra, ko sem vztrajno in pozorno zasledoval možaka z zmečkano kravato. Zdaj je to obraz debele učiteljice, ki sem jo pri sedmih letih neznansko ljubil, zdaj roka, ki pijana in obnemogla omahne, nasmeh, kretnja, očetovo pijansko sesanje skozi zobe, med marjeticami, velikanska opeka, ki so jo menda gestapovci obesili očetu na jajca, čoln iz Bohinja, tisti čoln . . .
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani